19. maj – 20. junij 2008

 

V abstraktnem slikarstvu je vprašanje sublimnega malce specifično, predvsem glede na to, odkod izhaja in, bolj neposredno, kako je posredovano. To vprašanje se v hipu poraja gledalcu, ki stoji pred delom Huberta Scheibla. Zdi se, da se razprostira po neskončni slikovni pokrajini, kot bi bilo panorama, ki se postopno razkriva na platnu, hkrati pa te posrka v nevidno sredico globoko v slikovni površini.  

 

Slike velikega forma in risbe, ki bodo predstavljene na razstavi v TR3, predstavljajo skoraj desetletje ustvarjanja Huberta Scheibla. Eno najzgodnejših del izbora je divja vertikalna slika In kako pričnemo hrepeneti? (1997/8), kjer je ob temnem in poglobljenem osredju nakopičil  intenzivne odtenke oranžne in oker. Deset let pozneje je nastalo delo To je zelo lepa risba, Dave, na kateri je v bleščečo belo površino, ki pokriva plasti modre, zelene in rumene, zarezal s paletnim nožem, ki seže skozi površinsko membrano in razkrije barve, skrite pod njo. 

 

Štiri slike, dokončane leta 2008, melanholično privlači temina, medtem ko se zdi, da so dela, ki so nastala malo pred tem, zazrta v svetlobo. Ali je Scheibl kolorist? Da in ne. Videti je, da z novo usmeritvijo presega svojo strast do barv in stopa proti nečemu bolj skrivnostnemu in skritemu. Za površinami so praznine, ki usmerijo pogled onkraj očitnega v razsežnosti in občutja, ki so hkrati nelagodna in pomirjujoča. Morda dela s prekrivanjem nanosov razkrivajo značilnosti sublimnega in včasih tudi njihova nasprotja, temno brezno, ki ga ne vidimo, a ga vsake toliko začutimo. Scheiblovo ustvarjanje zajame vse te vidike, saj je hkrati skrivnostno in zapeljivo, begajoče in zlovešče. Gre za slike, ki zbudijo občutek prostorskosti, kar ni tipična lastnost slikarstva, ampak je ponavadi razumljena bolj v okviru umetnosti glasbe, ki gradi na zvočnosti in eksperimentalnih kompozicijskih strukturah. Vse to razkriva elemente njegovega umetniškega prijema, ki usmerijo gledalčev pogled na neraziskana območja. Čakamo, kam nas bodo slike popeljale, in od prvega pogleda nanje je to prav posebna dogodivščina. 

 

Jill Silverman van Coenegrachts


Galerija TR3 v Ljubljani deluje od leta 2007, ko sta zbiratelja Mojca In Igor Lah odprla prvo razstavo. Zakonca Lah prirejata monografske razstave mednarodno uveljavljenih umetnikov in umetnic kot so Tony Cragg, Ilya Kabakov, Zoran Mušič, Rona Pondick, Hubert Scheibl. Galerija TR3 k sodelovanju vabi tako domače kot tuje umetnostne kritike in pisce s področja sodobne umetnosti ter sodeluje z ustanovami kot so Narodna galerija, Moderna galerija, Galerija Thaddaeus Ropac.